Ste kdaj pomislili, da je prehranjevanje mnogo več od zadovoljevanja naše osnovne fiziološke potrebe. Prehranjevanje je sredstvo učenja socializacije, odnosov, spoznavanje telesa, priložnost za druženje in še mnogo, mnogo več. Ohranjanje stika s celotnim procesom prehranjevanja od sadike, vzgoje, vzreje, prireje, predelave pa do naših krožnikov je za dobrobit vsakega posameznika velikega pomena.
Če izgubimo stik s hrano izgubimo tisto pravo razumevanje odnosov do narave, živih bitij, sočloveka in nas samih.
Ker ocenjujem, da imam sama izredno spoštljiv odnos do narave, živali, ljudi, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane za nas,… se sprašujem od kje? Mi je bilo to privzgojeno? Kako? Zakaj nikoli nisem pustila hrane na krožniku? Zakaj smo vsi trije otroci vedno pojedli do konca? Zakaj okoli tega, pri nas nikoli ni bilo prerekanja in debat? Kako naj to prenesem na svoje otroke?
Mami, kako ti je to uspelo?
Danes opazujem kako je po večini povsem sprejemljivo, da vedno nekaj ostane na krožniku. Povsem normalno je, da si otrok vzame največji kos mesa, naredi nekaj ugrizov. Potem pa ga brez besed do konca poje oče ali pa celo konča v smeteh. Kar naježim se ob pogosto slišanih stavkih: “Naš otrok teh stvari pač ne mara.”
“Oh, samo da je vsaj nekaj pojedel.”
“Pazi, da boš juho dobro spasirala, da slučaaajno ne opazi cvetače!”
“Dej meni kožico, ti pa samo meseka pojej.”
… Izgubljen stik s hrano je več kot očiten…
Danes žal, le malo otrok zares razume od kot pride hrana, ki pristane na njihovem krožniku.
Sodeč po ogromnem deležu zavržene hrane, poseganju po visoko procesiranih izdelkih, visokem odstotku neprimerno hranjenih posameznikov je skoraj zagotovo stik s procesi proizvodnje živil izgubilo tudi ogromno odraslih!
Kar naenkrat je postalo sporno in skrajno neprimerno, da je otrok prisoten pri kolinah ali pa v poletni vročini pomaga pobirati krompir. Veliko večino otrok celo prikrajšamo dragocene izkušnje molže krave ali koze in potrpežljivega čakanja, da iz mleka nastane jogurt in sir. Pa obiranja grozdja, češenj,…, vztrajnega nabiranja drobnih gozdnih borovnic in dolgotrajnega iskanja gob, opazovanja priprave hrenovk, pomoči pri kisanju zelja, tolčenja orehov,…
Otrokom želimo le najboljše, pa jim žal jemljemo zelo dragocene življenjske izkušnje. To pa niso le izkušnje in doživetja…
Prav s temi izkušnjami, vede ali nevede privzgajamo tisto pravo razumevanje in odnose do narave, živih bitij, sočloveka in nas samih.
Z razumevanjem in ozaveščenim sledenjem procesom pridelave, predelave, vzgoje rastlin in živali za naše prehranjevalne potrebe je povsem naravno, da se bomo začeli prehranjevati:
- LOKALNO IN SEZONSKO, ker paradižnik, ne boste verjeli, ne uspeva pozimi.
- BOLJ ZADOVOLJUJOČE, saj bomo telesu zagotovili večjo količino vitaminov in mineralov.
- BOLJ URAVNOTEŽENO, SAJ BOMO JEDLI OD NOSU DO REPA in poskrbeli za vnos različnih virov beljakovin in maščob. Na to, ob pozornosti le na uravnotežen vnos makro hranil (OH, M in B) pogosto pozabljamo. Znotraj vsake skupine makro hranil je prav tako pomembno ravnotežje. Beljakovine le enega vira (na primer iz skyra ali pustih piščančjih prsi) niso uravnoteženo prehranjevanje. Prav tako je pomembno razmerje različnih virov maščob (nasičenih:nenasičenih), in raznoliki viri ogljikovih hidratov.
- BOLJ ZDRAVO saj ne bomo posegali po visoko procesiranih živilih. Visoko procesirani izdelki zahtevajo posebne kemijske in mehanske postopke, ki jih pri lokalnih pridelovalcih ne bomo našli.
- ZMANJŠALI BOMO KOLIČINO ZAVRŽENE HRANE, ker nekaj za kar se potrudimo, kar spoštujemo in smo hvaležni ne mečemo v smeti!
Oh pa še to! Vsi bomo ponovno jedli KOSTNO JUHO. Tradicionalno skoraj pozabljeno živilo, ki sledi filozofiji prehranjevanja od nosu do repa. Podpira maksimalen izkoristek surovin v mesni industriji. Hkrati pa je vir izredno kakovostnih beljakovin za naše zdravje. Podpira zdravje kosti in sklepov, zdrav potek nosečnosti, črevesno zdravje. Krepi imunski sistem. In je pravi skoraj pozabljen eliksir mladosti in vitalnosti.
Izginotje kolagensko bogatih živil kot je kostna juha, iz naše prehrane je posledica izgubljenega stika s pridelavo hrane. Je razlog za številne posledice vidne na našem zdravju, ki jih pušča beljakovinsko neuravnotežen način prehranjevanja. Predvsem pomanjkanje kolagenotvornih beljakovin v naši prehrani. Kostna juha je vir naravnega kolagena, ki so ga danes nadomestili dragi kolagenski dodatki. Morje kolagenskih dodatkov in visoko povpraševanje po njih je le dokaz kako pomembni so za naše zdravje. Pa res potrebujemo tiste iz laboratorijev? Res raje podpiramo farmacevtsko industrijo kot lokalne proizvajalce hrane? Nam je res vseeno kaj se dogaja zadaj?
Šele, ko izkusimo, vidimo, doživimo, začutimo. Takrat ozavestimo in z lahkoto tako živimo.
Hrana zato nikoli ni ostajala na mojem krožniku. Starši so mi dali vse to. Hkrati pa so mi bili lep zgled.
Vesela bom vašega mnenja, debate ali kakršnega koli vprašanja. Lahko mi pišete na mail ali pa me kontaktirate preko IG ali FB profila: bone.si
Želim vam uspešen dan!
Špela