Kostna juha je več tisočletij staro živilo, ki so ga poznale prav vse kulture tega sveta. Predstavljala je pomemben del njihove vsakodnevne prehrane. Po vrhu vsega pa so verjeli še v njene čudodelne lastnosti.
Danes ne gre več za vero in čudeže!
Številne pozitivne učinke in prehrambne trditve podpirajo raziskave in podrobne analize posameznih hranil, ki jih vsebuje pravilno pripravljena kostna juha.
Študije, analize in raziskave so nadvse pomembne za kvaliteto našega življenja in velik doprinos k dolgoživosti. Prepogosto pa pozabljamo, da so vplivi harmonije hranil v naravnih ravnovesjih, celostnih oblikah z vsemi spremljajočimi elementi še velika neznanka. Vemo pa, da delujejo v sinergijah drugače kot izolirano in pogosto je prav to ključno za optimalen vpliv na naše počutje.
In to je glavni razlog zakaj spodbujamo uživanje izbranih, hranilno bogatih živil, ki jih pridružujemo uravnoteženi, lokalni prehrani.
V nadaljevanju se bomo dotaknili le nekaj bogato zastopanih hranil v kostni juhi, ki smo jih izolirano do potankosti preučili in vplivajo na zdravje črevesja.
Želatina (proteinski proizvod delne hidrolize kolagena, pridobljenega iz kože, kosti, hrustanca, veziv in podobno), kot najbolj zastopan element kostne juhe pomaga pri prebavi. Kolagen iz želatine povečuje absorpcijo in prebavljivost maščob ter beljakovin. Podpira prebavo in zagotavlja pomemben vir beljakovin. Izkazala se je kot učinkovito sredstvo v boju proti driski, bruhanju, zaprtosti in refluksu pri dojenčkih. Uživanje sadja, jajc, smetane in pustih beljakovin v kombinaciji z želatino pripomore k njihovi lažji prebavi in boljši absorpciji. Uporablja se pri pripravi domačih mlečnih formul za hranjenje dojenčkov saj pomaga pri prebavi mleka.
Razlog, da se pogosto uporablja v pripravi hrane in kot osnova za številne sladice, želeje in bombone je, da deluje zelo lepljivo. Njena želatinasta kakovost pa je razlog, da je želatina koristna tudi takrat, ko jo zaužijemo.
Vsebuje eno izmed aminokislin, imenovano glicin, ki krepi črevesno oblogo in s tem preprečuje nastanek vnetja. Zdravniki predpisujejo glicin bolnikom s prebavnimi, sklepnimi, kardiovaskularnimi, kognitivnimi in kožnimi težavami.
Številne študije kažejo, da lahko želatina pomaga zmanjšati vnetje in bolečino, povezano z osteoartritisom, najpogostejšo obliko artritisa.
Uporablja se lahko tudi za zdravljenje revmatoidnega artritisa in osteoporoze, pa tudi za krepitev nohtov, kosti in sklepov, za izboljšanje kakovosti las in preprečevanje stresa.
Terapevtske koristi ima tudi v primeru črevesnih razjed, ki pogosto nastanejo zaradi stresne preobremenjenosti in tesnobe.
Glukozamin in hondroitin sta pomembna gradnika hrustanca in sklepne sinovialne tekočine ter obenem sodelujeta pri nastajanju številnih drugih snovi, ki so tesno povezane s strukturo in funkcijo sklepov. Zagotavljata pomembne elemente za celjenje in obnovo črevesne sluznice. Zdrava črevesna sluznica pa je ključna za dobro prebavo in optimalno absorpcijo hranil. Zdrava sluznica črevesju omogoča drsenje hrane, hrani dobre bakterije, nas brani pred škodljivimi in igra ključno vlogo pri krepitvi imunskega sistema. Kar 70% našega imunskega sistema se namreč nahaja v črevesju! GAPS (Gut and Psychology Syndrom) dieta Dr. Natasha Campbell-McBride namenjena zdravljenju ulceralnega kolitisa in drugih kroničnih črevesnih vnetij prav tako poudarja pomen rednega uživanja kostne juhe. Predstavlja pomemben del dietnega programa njenega zdravljenja.
Glutamin. L-Glutamin predstavlja 20 % vseh aminoksilin v krvni plazmi (500–900 µmol/l). V visokih koncentracijah ga najdemo tudi v vseh mišičnih celicah (gladkih, prečno progastih ter v srčni mišici). Zaradi dobre vodotopnosti ter velikega deleža pomembno prispeva k znotrajcelični osmolarnosti in s tem celokupni prostornini celice. Glutamin pri športnikih pozitivno vpliva na dušikovo ravnovesje in zmanjšuje negativne učinke hormona kortizola in s tem katabolizem mišic, pomaga pri regeneraciji telesa, pri polnjenju glikogenskih zalog, regulira glukozo in pH v krvi, spodbuja produkcijo glutationa (močan antioksidant), povečuje celični volumen in spodbuja lastno izločanje rastnega hormona.
Je ključen pri zdravju črevesja. Predstavlja hranilo celicam ki zagotavljajo absorpcijo in prehod hranil iz prebavnega v krvni sistem. Prav tako glutamin onemogoča nastajanje neprimerno prepustnega črevesja (leahy gut), ki je glavni razlog za pojav alergij, astme, vedenjskih motenj in psihičnih težav. Glutamin preprečuje prekomerno izgubo elektrolitov in vode iz črevesja v primeru driske in drugih prebavnih motenj. Pri uporabi stome pa se je zadosten vnos glutamina izkazal kot učinkovito sredstvo za preprečevanje vnetij in okužb. Poleg vsega pa je glutamin pomembno hranilo trebušne slinovke, ki proizvaja encime za prebavo in učinkovit metabolizem.
Glicin pomaga pri prebavi s povečanjem izločanja želodčne kisline. Dr. Leon Bedrač v svoji blogih navaja, da: »glicin deluje kot pufer za presežek metionina, tj. amino kisline, ki jo najdem predvsem v jajcih, mlečnih izdelkih in mišičastih kosih mesa (zrezkih). Presežek metionina v prehrani ima dolgoročno negativne posledice za zdravje, saj je to amino kislina, ki nas »stara« in ki je povezava tudi z aktivacijo proliferativnih poti (stimulacija IGF-1), ki lahko vodijo v kronične bolezni, predvsem rakava obolenja. Poleg tega pa ima glicin številne druge koristne učinke, saj je inhibitorni nevrotransmiter, izboljša glikemični odziv na obrok, deluje protivnetno (hiperpolarizira celične membrane makrofagov), znižuje telesno temperaturo in zato izboljša dolžino in kvaliteto spanca, jemanje glicina pa izboljšuje tudi mentalno zdravje. Ne nazadnje, glicin je tudi osnovni gradnik za telo najbolj pomembni antioksidant, to je glutation in pa hema, kjer koordinira železo okoli porfirinskih obročev.«
(https://prehranska-akademija.si/index.php/prehranska-akademija-blog)
Hrustančne celice oziroma kolagan tipa II. Podrobno ga je raziskoval »oče hrustančne terapije« Dr. John F. Prudden. Z govejim hrustancem je uspešno zdravil ulceralni kolitis in Kronovo bolezen. Ugotovil je, da je hrustanec nakopičen z številnimi bioaktivnimi substancami. Le te pa so bogato zastopane v kakovostnih kostnih juhah v katerih se goveje hrustančno tkivo kuha vsaj 20h. Prudden je svojim pacientom predpisal redno uživanje 9g hrustančnega kolagena dnevno kar lahko dosežemo z uživanjem treh skodelic prave kostne juhe na dan.
Kostna juha torej vsebuje kar nekaj komponent, ki prinašajo neverjetno moč naši prebavi. Skrbijo za črevesno zdravje, posledično boljšo absorpcijo hranil in posredno ustvarja naš imunski sistem nezlomljiv!