BoneR ima z visoko vsebnostjo glicina v tem smutiju zares smiselno mesto. Deluje kot odličen pufer metioninu, aminokislini, ki se danes vse pogosteje v naših telesih pojavlja v presežku.
Sestavine:
- Borovnice
- 2 jajci (surova, ekološke reje) ali 20g beljakovin v prahu
- ½ banane
- (50ml vode v primeru, da izberete beljakovine v prahu)
Metionin najdemo v pustem mesu, mlečnih izdelkih in jajčnem beljaku, ki predstavljajo poglavitni vir beljakovin v naši prehrani. V našem telesu se je, zaradi upada uživanja različnih virov beljakovinskih živil, predvsem tistih, ki vsebujejo kolagen (kostne juhe, hrustančki, kožice, tlačenke,…), metionin začel pojavljati v presežku, kar se že kaže v določenih negativnih posledicah na naše zdrave.
Pri pripravi tega smutija bi vas rada spodbudila, da se osredotočite na vključitev čim manj predelanih beljakovinskih živil v svojo prehrano. V primeru da niste ekstremni športniki, lahko z uravnoteženo prehrano potrebe po beljakovinah povsem ustrezno pokrijete. Če pa se odločite za vključitev procesiranih beljakovin v obliki praškov, poiščite izdelek, ki vsebuje vrsto beljakovin, ki jo iščete – sirotkine beljakovine – s čim manj aditivi, gostili, stimulansi, dodanimi sladkorji, maščobami in drugimi nepotrebnimi poceni sestavinami.
Nekaj zanimivih dejstev o jajcih:
- Celotno jajce sestavlja okoli 76% vode, zaradi česar jajce nima zelo visoke energijske vrednosti (133 kcal/100 g). Jajčni beljak je pretežno vodna raztopina beljakovin, ogljikovih hidratov in mineralov, medtem ko ima jajčni rumenjak skoraj 50% suhe snovi, ki jo sestavljajo predvsem maščobe (65%) in beljakovine (33%). Jajce vsebuje vse esencialne aminokisline, vezane v beljakovine z visoko biološko vrednostjo (100), kar pomeni, da jih lahko naše telo enostavno uporabi. Jajce vsebuje tudi minerale, med katerimi prevladujejo fosfor, cink, kalcij in železo ter številne vitamine, predvsem vitamina D in A, ter različne vitamine B kompleksa, npr. vitamin B12, riboflavin (B2) in pantotensko kislino (B5). Jajca so tudi vir holina, vitaminu podobne snovi, ki ima vlogo pri delovanju jeter, prispeva pa tudi k presnovi maščob in homocisteina. Jajca vsebujejo tudi lutein in zeaksantin. Gre za karotenoida, ki sta predmet številnih znanstvenih raziskav, rezultati nekaterih pa nakazujejo na možen zaščitni vpliv pred oksidativnimi poškodbami in oksidacijo lipoproteinov, ter ohranjanjem zdravja vida.
- Zakaj bi uživali ekološka jajca, če pa so 2x dražja?
Ekološka pridelava torej ne pomeni samo uporabe bio krme z odsotnostjo pesticidov, antibiotikov in dodanih hormonov, temveč tudi spoštovanje živali kot čutečih bitij s ciljem, da živijo kar se da dostojno življenje brez nepotrebnega trpljenja.
Takšni ugodnejši življenjski pogoji kokoši se med drugim odražajo tudi v odsotnosti stresnih hormonov, kar poleg prehranjevanja z bio krmo prav tako prispeva k boljšemu okusu ekološko pridelanih jajc. Jajca iz ekološke pridelave oziroma bio jajca imajo – tako kot ostala živila, ki izvirajo iz ekološkega kmetovanja – višjo ekološko vrednost, saj ekološke kmetije pazljivo ravnajo z naravnimi viri. Ekološko kmetovanje je namreč trajnosten način kmetovanja, ki kmetijo obravnava kot celovit sistem, v katerem se skrbi za ravnovesje vseh štirih elementov – tal (zemlje), rastlin, živali in človeka.
Jajca vsebujejo minerale, pomembna antioksidanta lutein in zeaksantin ter vitamin D in karotenoidne snovi. Toda slednje (vitamin D in karotenoidne snovi) le v primeru, če se je kokoš pasla na prostem! Poleg tega imajo ekološka jajca neprimerljivo ugodnejše razmerje med Omega-3 in Omega-6 maščobnimi kislinami. Le to je namreč med 1:1 do 1:4, medtem, ko imajo jajca komercialne reje razmerje med 1:16-30 v korist omega-6, ki se zaradi kritičnega presežka v naši prehrani pojavljajo kot velik problem.
- Telo zna ustvarit glutation – ki je ključen antioksidant v našem telesu- samo iz surovega cisteina, ki je v jajcih izjemno dobro zastopan. Če jajce skuhate, tega učinka ni.
- Raziskovalci niso ugotovili nobene statistično signifikantne povezave med vnosom več kot 7 jajc na teden (>1/dan) ter smrtnostjo, lipidnim profilom in nastankom srčno žilnih bolezni.
- Jajca niso nujen del prehrane niti edini vir beljakovin ali maščob.
- Prebavljivost surovih jajc v primerjavi s kuhanimi?
Objavljena je bila študija (https://academic.oup.com/jn/article/128/10/1716/4723080) o prebavljivosti surovih jajc v primerjavi s kuhanimi. Interpretacija študije se je na družabnih omrežjih pojavljala v najrazličnejših oblikah. Ena od pogostejših oblik je bila naslednja: Ugotovili so, da je prebavljivost surovih jajc zgolj 50 % medtem, ko pri kuhanih ta znaša nekaj malega več kot 90 %. Kljub temu, da imajo jajca popoln aminokislinski profil, so le ta v surovi obliki slabo prebavljiva in toplotna obdelava z denaturalizacijo beljakovin izboljša prebavljivost.
Pri tej interpretaciji je izpuščenih nekaj dejstev:
Raziskava je narejena na treh posameznikih s črevesno vrečko (stomo), torej z operiranim črevesjem (kar ni enako zdravemu človeku). Primerjali so izoliran surov beljak in toplotno obdelan. Opremljen z izotopi in homogeniziran (ne znam vam natančno povedati kako na beljak vpliva homogenizacija vendar vsekakor spremeni strukturo. Poleg tega gre za izoliran jajčni beljak kar ni primerljivo z uživanjem celotnega jajca skupaj z maščobnim rumenjakom). Ugotovili so, da je šel surov hitreje skozi prebavni trakt, obdelan pa počasneje (ker je pač koaguliran). Potem so ugotovili, da je bilo pri surovem bistveno manj absorbiranega beljaka in več ostanka beljaka. To se sliši logično, saj se sam beljak manj prebavi kot z maščobo iz rumenjaka. In logično je tudi zato, ker je beljak znan kot izredno učinkovito sredstvo za podporo črevesni sluznici (za “podmazovanje”) in podporo debelem črevesju (če bi ti ljudje imeli debelo črevo, pa jim je bilo odstranjeno). Zato, ker se beljak ne prebavi v tankem črevesju v celoti, ampak vpliva tudi na podporo debelega črevesja. Pri kuhanem so našli več prebavljenega v tankem črevesju, toda veliko tudi neuporabnega beljaka. Iz tega lahko sklepamo, da surov beljak bolje poskrbi za vaše celotno črevo, pomaga pri varovanju, pri odpravljanju zaprtosti in pri razstrupljanju. Če želite boljšo prebavo beljaka, mu dodate ne segreti med, ki je encimski pomočnik. V študiji namreč omenjajo prav to, da surovemu beljaku očitno manjka nekaj encimov za razgradnjo, ki jih preprosto priskrbite z dodatkom surovega medu. Na osnovi te študije trditev, da je bolje jesti kuhan beljak kot surov, ali celo bolje kuhana jajca kot surova, je skoraj nemogoče, saj tega niso dokazali. Celih jajc sploh niso niti raziskovali. Dokazali so le to, da se pri bolnih ljudeh brez debelega črevesja kuhan beljak prebavi v tankem črevesju v večji meri, nič pa o tem, kaj en in drug beljak dejansko pomenita za vaše zdravje in za celotno črevesje.
Borovnice so v približno 85% sestavljene iz vode, preostanek pa pretežno predstavljajo ogljikovi hidrati. Med ogljikovimi hidrati prevladujejo sladkorji, vsebujejo pa tudi kar nekaj prehranske vlaknine. Med mikrohranili najbolj izstopata vitamina C in K ter mineral mangan. Znane so tudi po visoki vsebnosti antioksidantov, predvsem antocianinov, ki imajo vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Borovnice so med sadjem eden najbogatejših virov antocianinov.
viri:
https://www.prehrana.si/zivila/jajca
Ekološko pridelana jajca – kako se razlikujejo od običajnih?
https://www.instagram.com/spoznajprehrano/
https://www.instagram.com/p/B9lfbySlRKB/